Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

Se spomnite kvačkanega medvedka, ki ste ga našli pri babici na podstrešju in je imel na mestu za oči prišita gumba? Ali punčke iz cunj z napol strgano obleko, ki jo je že zdavnaj najedel zob časa? V času, ko so odraščali naši starši namreč igrač iz sodobnih materialov kot je plastika še ni bilo, ampak je bila večina igrač lesenih, v vsaki hiši pa se je zagotovo znašel tudi kakšen kvačkani ali pleteni predmet, ki je bil ročno delo naših babic.

Prednost lesenih igrač je gotovo njihova življenjska doba, saj so izredno vzdržljive in tako se je z leseno igračo lahko igrala generacija za generacijo. Igrač je bilo namreč nekoč zelo malo. Z vzponom plastike je postala proizvodnja igrač masovna, žal pa so se hitro pokazale njene škodljive in nevarne posledice za zdravje otrok in naravo. Igrače so postale cenovno dostopne in potrošni material, ki ga otroku kupiš in zavržeš čez nekaj mesecev, ko se igrače naveliča. Lahko bi rekli, da smo pomen igrač popolnoma razvrednotili.

Veseli me, da vse večja usmerjenost v eko stil življenja ponovno obuja preproste igrače iz naravnih materialov kot so les, volna, volneni filc, bombaž… ki veliko bolj spodbujajo otroško domišljijo kot razne plastične igrače na baterije. Poleg tega so te igrače veliko bolj prijazne majhnim otroškim ročicam. Temu prepričanju sledi tudi Tea Menih, študentka španščine in angleščine, ki pod blagovno znamko Teamigurumi plete in kvačka različne stvari, od kap, ogrlic, kaktusov, pa vse tja do poletnih bikini kopalk. Njena največja strast pa so seveda čudovite kvačkane igračke iz naravne volne. V njeni zbirki tako najdemo medvedka, zajčico, slončka, piščančka, žirafo, čebelico, pingvina, kužka, želvo, hobotnico, jazbeca, miško, sovo, dinozavra… in seveda punčke za male princeske. Spodaj vam predstavljam nekaj njenih ročnih izdelkov, ki so lahko čudovito darilo za vašega otroka.

Foto: Tea Menih

Večina naših otrok ima v današnjem času preveč igrač. Se strinjate? Priznam, da tudi mene kdaj zanese in kupim kakšno igračo, ki si jo moj sin zaželi in mogoče po mojih merilih ni ravno “najbolj primerna”. Verjamem pa, da vsi poznamo tiste iskrice v očeh, ki se otroku zasvetijo, ko dobi igračo, ki si jo že dolgo želi. Se pa trudim, da pred vsakim nakupom dobro premislim, kakšno didaktično vrednost ima igrača za razvoj mojega otroka, zato v zadnjem času kupujem predvsem poučne slikanice, ki jih lista znova in znova, ali različne kartice s sličicami (od znamke Brainbox), ki so lahko zelo zabavne. Seveda pa kakšno igračo tudi zašijem, npr. iz filca sem mu zašila igralno podlogo na temo kmetije (več o tem ustvarjalnem projektu si lahko preberete tukaj) ali pa izdelava kakšno igračo skupaj, pri čemer uporabiva predvsem naravne materiale (navadno papir, karton, sladoledne lesene palčke, plodove dreves…).

Kljub temu, da imamo doma kar nekaj plastičnih igrač, se je Patrik dinozavra, ki ga je izdelala Tea, zelo razveselil. Ko ga je prvič videl, ga je stisnil v objem, mu dal lupčka in rekel: “To je moj dinozaver, tak kot sem si ga vedno želel.” Ja, otroci so lahko zelo čustveni do svojih igrač! In vsak dan z njim zaspi. Neprecenljivo! Hvala ti Tea za tole čudovito darilo.

 

Sprehod po stari Ljubljani

Sprehod po stari Ljubljani

Za mano je že kar nekaj »fotošutingov« in moram priznati, da se zdaj že prav dobro znajdem pred fotografskim objektivom, ampak tale jesenski »foto-sprehod« po ljubljanskih ulicah je bil res posebna izkušnja.

Ljubljana se mi je namreč že od nekdaj zdela čarobna. Več stoletij stare hiše s čudovitimi baročnimi pročelji, številni barčki in gostilne z dolgo tradicijo, luštne butične trgovinice, živahna pisana tržnica, turisti iz vseh koncev sveta in vrvež na ulicah dajejo staremu mestnemu jedru poseben pečat. Pravzaprav je Ljubljana postala moj drugi dom.

Ko sem dobila sporočilo Jasne Medar, da bi izvedli portretno fotografiranje, sem bila povsem navdušena, sploh ker Jasno občudujem že nekaj časa in se mi zdi res super fotografinja z izjemnim občutkom za kompozicijo in vizualno pripoved. Da je Jasna tudi kul oseba, sem opazila že takoj, ko mi je ponudila svojo roko v pozdrav. Pritegnil me je njen poseben stil oblačenja, njena preprostost, sproščenost in energija, ki se je čutila že na daleč in kmalu se je izkazalo, da je tudi super sogovornica. Sprehod sva začeli pri znamenitem Robbovem vodnjaku pred Mestno hišo, se sprehodili po starem mestnem jedru, ustavili ob Ljubljanici, prečkali Šuštarski most ter občudovali fontano na Novem trgu. Moram priznati, da me mesto vsakič znova osupne in kljub temu, da sem si Ljubljanski grad ogledala že večkrat, je bil tokrat pogled nanj ob sončnem zahodu skoraj pravljičen.

V pičli uri sva med prijetnim klepetom uspeli ustvariti kar nekaj zanimivih motivov, zato je bila izbira najboljših fotografij resnično težka. Spodaj si lahko ogledate nekaj foto utrinkov.

Če si tudi vi želite svoj portret, nad katerim boste preprosto navdušeni, je Jasna Medar pravi naslov.

 

Wordpress Social Share Plugin powered by Ultimatelysocial