Ob materinskem dnevu

Ob materinskem dnevu

Kljub temu, da že pet let ponosno nosim naziv MAMA, moram priznati, da me je šele letos “zadelo”, da je materinski dan res razlog za praznovanje. Materinstvo namreč ni dano vsaki ženski. Biti mama je poseben privilegij. Zato sem se odločila, da bomo danes praznovali tako kot je prav, s tortico ter veliko objemi in poljubi.

Ob tem si seveda ne morem pomagati, da ne bi pomislila na mojo mami, ki je res posebna ženska. Srčna, razumevajoča, predana, predvsem pa umirjena. Glede slednjega lahko rečem, da sva si kot jin in jang, ampak to najbrž zato, ker sem jaz kopija svojega očeta: zgovorna, energična in trmasta, mami je pa pač MAMI. Oseba, ki me je podpirala v vseh pomembnih trenutkih mojega življenja. Ko sem pustila študij prava in nisem vedela, kam naprej. Ko sem se razšla s svojim prvim fantom in mislila, da se nikoli več ne bom zaljubila. Ko sem brezposelna obupavala nad stotimi poslanimi prošnjami za delo in prav toliko zavrnitvami. Pa tudi, ko sem si ustvarila družino in topel dom.

Hvaležna sem za njeno finančno pomoč in tedensko pošiljko domačih dobrot z vrta in kmetije. Pa seveda za njeno neizmerno ljubezen in razumevanje. Če se ozrem nazaj v svojo mladost, se z mami nisva nikoli zares skregali, najbrž tudi zato, ker je izredno potrpežljiva oseba. In izmed vseh vrlin pri njej najbolj občudujem prav njeno potrpežljivost. Sama se tega šele učim.

Vem, da ji premalokrat povem, koliko mi pomeni, pa niti ne zaradi fizične razdalje, ampak ker se mi večkrat zdi samoumevno, da to ve. Pa ni samoumevno.

Zato… vem, da boš prebrala tole: Mami, HVALA TI za vse izrečene besede, neizrečene misli in trenutke, ko si bila in si ob meni. RADA TE IMAM.

Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

V moji osebni predstavitvi lahko večkrat preberete tudi tele misli: Ne verjamem v usodo, ampak menim, da imamo sami v rokah platno in škarje, s katerimi krojimo in usmerjamo svoje življenje. Sreča ni nekaj samoumevnega, niti ni potrebno zanjo vsakodnevno garati in se odrekati. Sreča so ljudje okrog nas. Tisti, ki jih imamo radi. In sreča je delati tisto, v čemer resnično uživamo,” kar je v današnjem stresno naravnanem času izjemno težko, vsaj če gledamo zelo ozko, z vidika zaposlitve oziroma službe, ki jo opravljamo. Veliko ljudi je namreč zelo nezadovoljnih s svojo zaposlitvijo, z odnosi in s pogoji na delovnem mestu, hkrati pa ne znajo ali ne zmorejo kakovostno preživeti svojega prostega časa. Ampak to je že druga zgodba.

Tisti, ki me resnično poznajo, vedo, da sem izjemno pozitivna, strastna, energična in predana oseba, pa naj bo to v odnosu do dela ali v odnosu do ljudi. Nenehno iščem nove priložnosti in si postavljam nove in nove izzive, ter tako rastem, vsak najmanjši korak iz cone udobja pa mi prinaša neizmerno zadovoljstvo.

In tako se je začela tudi najina zgodba s Karmen Godec. Prvi stik z njo sem vzpostavila preko Facebooka (kar je v dobi digitalnih informacijskih tehnologij in obstoju družbenih omrežij res enostavno), kmalu pa sva se dogovorili tudi za osebno srečanje. Že po prvih nekaj minutah prijetnega pogovora ob kavici sem opazila, da je Karmen neverjetno topla, srčna in pozitivna oseba. Njeno energijo je bilo začutiti že na daleč… in taki ljudje me privabljajo kot magnet! Poleg tega, da sva obe kreativki (vsaka na svojem področju), naju s Karmen povezuje še podobna življenjska zgodba: obe sva predani mamici in imava posebnega otroka (no, Karmen je mamica treh otrok).

Kljub temu, da se zavedam, da so življenjske izkušnje tiste, ki izoblikujejo našo osebnost, pa menim, da je veliko odvisno od nas samih. So trenutki, ko vemo kam gremo, in so trenutki, ko se znajdemo v slepi ulici, ki nas vrne nekaj korakov nazaj. Takrat imamo dve možnosti: vztrajamo ali obupamo. Karmen je zagotovo tista oseba, ki se trudi in vztraja na poti do uresničitve svojih sanj. In njena pot zagotovo vodi navzgor! Karmen pod blagovno znamko K my art šiva ženske torbice, toaletke, nahrbtnike, otroška oblačila, šale, kape, ženske obleke in tunike ter še marsikaj drugega.

V mesecu oktobru sva v sklopu najinega poslovnega sodelovanja predstavili jesensko kolekcijo usnjenih torbic in nakita, v barvah oker, bež, citronsko rumena, sivo-rjava, vojaško zelena, živo rdeča, temno modra, ter seveda klasični črna in bela. Pri nakitu sem se odločila za ravne linije in različne teksture, ki odlično dopolnjujejo nekoliko bolj mehke linije, ki jih je pri svojih produktih uporabila Karmen. Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov s fotošutinga. Fotografinja Nives Brelih je tudi tokrat presegla vsa moja pričakovanja! Za make up pa je poskrbela Ema Parkelj, ki je tudi vlogo modela opravila več kot odlično. Se strinjate, ne?

0013 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0019 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0027 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0025 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0032 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0033 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0042 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0047 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0049 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0061 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0089 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0097 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0102 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0044 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0075 1 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

0108 1 1440x960 - Ko se iz poslovnega sodelovanja rodi prijateljstvo

Pletena kapa je delo Monike Benetek, njene čudovite stvaritve – kapice, šale, copatke, torbice, oblačila in nakit iz naravnih materialov – pa lahko najdete na fb strani Monika Benetek Dizajn. Jaz sem preprosto navdušena!

Moram priznati, da je to moje prvo tovrstno sodelovanje in res lepa izkušnja. Neskončno sem hvaležna za vse spontane odločitve in za vse dragocene ljudi, ki vstopajo v moje življenje in v njem puščajo svoj pečat. In Karmen je zagotovo ena takih oseb. Prijateljica, na katero se lahko zanesem in vem, da bo tukaj, kadarkoli bom potrebovala nasvet ali prijateljski objem.

Pssssst, naj vam namignem: za pomlad že kujeva nove načrte, zato spremljajte najine objave. Obljubim, da vas čaka veliko zanimivega!

Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

Se spomnite kvačkanega medvedka, ki ste ga našli pri babici na podstrešju in je imel na mestu za oči prišita gumba? Ali punčke iz cunj z napol strgano obleko, ki jo je že zdavnaj najedel zob časa? V času, ko so odraščali naši starši namreč igrač iz sodobnih materialov kot je plastika še ni bilo, ampak je bila večina igrač lesenih, v vsaki hiši pa se je zagotovo znašel tudi kakšen kvačkani ali pleteni predmet, ki je bil ročno delo naših babic.

Prednost lesenih igrač je gotovo njihova življenjska doba, saj so izredno vzdržljive in tako se je z leseno igračo lahko igrala generacija za generacijo. Igrač je bilo namreč nekoč zelo malo. Z vzponom plastike je postala proizvodnja igrač masovna, žal pa so se hitro pokazale njene škodljive in nevarne posledice za zdravje otrok in naravo. Igrače so postale cenovno dostopne in potrošni material, ki ga otroku kupiš in zavržeš čez nekaj mesecev, ko se igrače naveliča. Lahko bi rekli, da smo pomen igrač popolnoma razvrednotili.

Veseli me, da vse večja usmerjenost v eko stil življenja ponovno obuja preproste igrače iz naravnih materialov kot so les, volna, volneni filc, bombaž… ki veliko bolj spodbujajo otroško domišljijo kot razne plastične igrače na baterije. Poleg tega so te igrače veliko bolj prijazne majhnim otroškim ročicam. Temu prepričanju sledi tudi Tea Menih, študentka španščine in angleščine, ki pod blagovno znamko Teamigurumi plete in kvačka različne stvari, od kap, ogrlic, kaktusov, pa vse tja do poletnih bikini kopalk. Njena največja strast pa so seveda čudovite kvačkane igračke iz naravne volne. V njeni zbirki tako najdemo medvedka, zajčico, slončka, piščančka, žirafo, čebelico, pingvina, kužka, želvo, hobotnico, jazbeca, miško, sovo, dinozavra… in seveda punčke za male princeske. Spodaj vam predstavljam nekaj njenih ročnih izdelkov, ki so lahko čudovito darilo za vašega otroka.

1540547545793 - Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

42981873 2181446185431265 8528706066509201408 n - Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

1539692348357 - Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

43880523 543676206057570 5492292693658697728 n - Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

43751562 176999983182845 9209524860429008896 n - Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

1539081268198 - Čarobni svet igrač, v katerem imajo posebno mesto kvačkane živalice

Foto: Tea Menih

Večina naših otrok ima v današnjem času preveč igrač. Se strinjate? Priznam, da tudi mene kdaj zanese in kupim kakšno igračo, ki si jo moj sin zaželi in mogoče po mojih merilih ni ravno “najbolj primerna”. Verjamem pa, da vsi poznamo tiste iskrice v očeh, ki se otroku zasvetijo, ko dobi igračo, ki si jo že dolgo želi. Se pa trudim, da pred vsakim nakupom dobro premislim, kakšno didaktično vrednost ima igrača za razvoj mojega otroka, zato v zadnjem času kupujem predvsem poučne slikanice, ki jih lista znova in znova, ali različne kartice s sličicami (od znamke Brainbox), ki so lahko zelo zabavne. Seveda pa kakšno igračo tudi zašijem, npr. iz filca sem mu zašila igralno podlogo na temo kmetije (več o tem ustvarjalnem projektu si lahko preberete tukaj) ali pa izdelava kakšno igračo skupaj, pri čemer uporabiva predvsem naravne materiale (navadno papir, karton, sladoledne lesene palčke, plodove dreves…).

Kljub temu, da imamo doma kar nekaj plastičnih igrač, se je Patrik dinozavra, ki ga je izdelala Tea, zelo razveselil. Ko ga je prvič videl, ga je stisnil v objem, mu dal lupčka in rekel: “To je moj dinozaver, tak kot sem si ga vedno želel.” Ja, otroci so lahko zelo čustveni do svojih igrač! In vsak dan z njim zaspi. Neprecenljivo! Hvala ti Tea za tole čudovito darilo.

 

Sprehod po stari Ljubljani

Sprehod po stari Ljubljani

Za mano je že kar nekaj »fotošutingov« in moram priznati, da se zdaj že prav dobro znajdem pred fotografskim objektivom, ampak tale jesenski »foto-sprehod« po ljubljanskih ulicah je bil res posebna izkušnja.

Ljubljana se mi je namreč že od nekdaj zdela čarobna. Več stoletij stare hiše s čudovitimi baročnimi pročelji, številni barčki in gostilne z dolgo tradicijo, luštne butične trgovinice, živahna pisana tržnica, turisti iz vseh koncev sveta in vrvež na ulicah dajejo staremu mestnemu jedru poseben pečat. Pravzaprav je Ljubljana postala moj drugi dom.

Ko sem dobila sporočilo Jasne Medar, da bi izvedli portretno fotografiranje, sem bila povsem navdušena, sploh ker Jasno občudujem že nekaj časa in se mi zdi res super fotografinja z izjemnim občutkom za kompozicijo in vizualno pripoved. Da je Jasna tudi kul oseba, sem opazila že takoj, ko mi je ponudila svojo roko v pozdrav. Pritegnil me je njen poseben stil oblačenja, njena preprostost, sproščenost in energija, ki se je čutila že na daleč in kmalu se je izkazalo, da je tudi super sogovornica. Sprehod sva začeli pri znamenitem Robbovem vodnjaku pred Mestno hišo, se sprehodili po starem mestnem jedru, ustavili ob Ljubljanici, prečkali Šuštarski most ter občudovali fontano na Novem trgu. Moram priznati, da me mesto vsakič znova osupne in kljub temu, da sem si Ljubljanski grad ogledala že večkrat, je bil tokrat pogled nanj ob sončnem zahodu skoraj pravljičen.

V pičli uri sva med prijetnim klepetom uspeli ustvariti kar nekaj zanimivih motivov, zato je bila izbira najboljših fotografij resnično težka. Spodaj si lahko ogledate nekaj foto utrinkov.

Če si tudi vi želite svoj portret, nad katerim boste preprosto navdušeni, je Jasna Medar pravi naslov.

jernejab 1 darilo - Sprehod po stari Ljubljani

jernejab 12 - Sprehod po stari Ljubljani

jernejab 3 - Sprehod po stari Ljubljani

 

Na razpotju

Na razpotju

Od moje zadnje objave so minili dobri trije tedni in najbrž se že sprašujete, kje tičim in zakaj je vedno manj mojih objav. Pa naj vam pojasnim, kaj se pravzaprav dogaja…

Po skoraj petih letih, ko sem bila pretežno mama, partnerka, gospodinja in ustvarjalka, razpeta med družino in svojim »poslom«, se vračam v klasično službo. In kljub temu, da sem dobila zaposlitev povsem nepričakovano, sem vedela, da je to odlična priložnost za rast, za osebni razvoj, nova znanja in nove izkušnje. Priznam, da sem poleg prijetnega vznemirjenja začutila tudi strah in negotovost, ampak zavedam se, da je to povsem normalno in da tako čutimo vsi, ko se znajdemo na pragu nečesa novega. Ker bi v danem trenutku raje stopili korak nazaj v varno zavetje že poznanega kot stopili iz cone udobja.

Jaz sem naredila korak naprej in sprejela izziv… in moram priznati, da mi je delo res všeč. Le dan ima vedno premalo ur, da bi postorila vse, kar si želim. Zavedam se, da je težko delovati na več področjih hkrati,  z enako zavzetostjo, in včasih se je potrebno odločiti, ali vztrajati na vseh področjih ali nekaj opustiti. Ker resnično rada ustvarjam in ker le skozi svoje kreacije lahko pokažem in zaživim svoj avtentični jaz, vas bom še naprej razveseljevala z novimi izdelki. Mogoče ne v takšni meri in tako pogosto kot do sedaj, ampak ustvarjanje ostaja moja ljubezen, moja strast.

Upam, da se bom kmalu navadila na nov ritem, ko bom lahko spet sedla v svoj ustvarjalni atelje in pokazala kaj novega. Do takrat pa uživajte v čudovitih dneh tega indijanskega poletja!

Se beremo♥

Biti mama

Biti mama

Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje.
T. Pavček

 

Biti MAMA je poseben izziv. Je privilegij in hkrati velika odgovornost. In zame osebno najlepša vloga, ki mi jo je dodelilo življenje. Priznam, da ni vedno lahko in zabavno, sploh sedaj, ko smo v obdobju preizkušanja meja in izpadov trme, ko je naš vsakdanjik prežet z radovednostjo in neskončno »zakaji«. Včasih je res naporno in takrat sem vesela, če nam uspe zvoziti dan, ne da bi si populila vse lase. Ampak ISKRENO – dokler nisem sama postala mama, nisem vedela, da lahko skrb za nekoga osmisli moje življenje. Da mi lahko to malo bitje, ki je tako odvisno od mene, prinese takšno zadovoljstvo. No, sedaj je že pravi korenjak;) Nič ni lepšega od otroškega nasmeha, ko te objame s tistimi svojimi drobnimi ročicami in ti da moker poljub na lice. Stopim se čisto vsakič, ko se stisne k meni, me potreplja po rami in reče »Moja mama!«, kljub temu, da sem bila morda samo sekundo prej zelo jezna nanj, ker mi je tisti dan že stotič »skravžljal« živce. V tistem trenutku pozabim na vse skrbi in življenje dobi svoj smisel.

Šele, ko sem postala mama, sem se začela zavedati, kaj v resnici pomeni brezpogojna ljubezen. Ljubezen, ki jo dajemo in zanjo ne pričakujemo ničesar v zameno. In prav takšno ljubezen gojim do svojega sina. In zdi se, da zmorem prav vse. Kljub tednu neprespanih noči, nenehnemu vstajanju, merjenju temperature, tolažbi in brisanju solz, ko mislim, da še ene take noči ne bom preživela, nekako »zguram«! Ker sem mama. Ker je moj otrok in ga imam neskončno rada.

In ponosna sem nanj. Na vsak njegov najmanjši korak. Spomnim se vsakega njegovega mejnika, prvega nasmeha, trenutka, ko je prvič »pasel kravice« ali se prvič samostojno vsedel, ko se je začel plaziti (plazil se je kot kača, in sicer tako, da je najprej dvignil rit, nato pa se s sprednjim delom trupa potegnil naprej, kar je izgledalo res smešno), ko je prvič poskusil otroško kašico (vse te smešne izraze na obrazu in spakovanja ob korenčku smo ujeli v fotografiji)… ko je samostojno shodil pa je bilo veselje res nepopisno. Sedaj nas vsakodnevno preseneča z novimi besednimi skovankami ter s svojim neobremenjenim pogledom na svet, ki je velikokrat drugačen od našega.

V zadnjih tednih še posebej veliko razmišljam o tem, kako sem pravzaprav srečna, da ga imam. Svojega malega sončka (kot mu rada rečem). Pomanjšano verzijo sebe. In ob tem si ne morem kaj, da ne bi pomislila na svojo mamo, na njeno neizmerno ljubezen, zaupanje in nesebično podporo, njeno potrpežljivost in razumevanje, srčnost in toplino. Za vse to sem ji res neskončno hvaležna.

Upam, da ste včeraj (ob materinskem dnevu) objeli svoje mame in jim povedali, kako jih imate radi. Pa ne samo včeraj. Tudi danes, jutri in vsak dan.

Malo drugačen ustvarjalni projekt

Malo drugačen ustvarjalni projekt

Ob koncu prejšnjega leta, ko sem snovala tole spletno stran, sem imela res veliko načrtov in delovnega zagona, in moram priznati, da sem izjemno ponosna, da mi je v relativno kratkem času uspelo postaviti mojo čisto prvo spletno stran, na kateri so predstavljene vse lanske kolekcije nakita, vmes pa še oblikovati novo srčasto kolekcijo. Kljub temu, da tega nisem imela v načrtu, sem zadnji mesec nekoliko »poniknila«. V tem času nisem bila aktivna niti na družabnih omrežjih, kar pa ne pomeni, da sem bila popolnoma neaktivna.  Vzela sem si nekaj časa zase, za razmislek in raziskovanje čisto osebnih stvari. Tako sem dobesedno »požrla« cel kup knjig o vzgoji in razumevanju posebnih otrok (več o tem si boste lahko prebrali že prav kmalu).

Sem se pa v tem času lotila še enega prav posebnega ustvarjalnega projekta: svojemu sinu sem zašila igralno podlogo na temo kmetije. Je v celoti ročno delo (material je mehek filc), zato šivi – priznam – niso najbolj elegantni, ampak upam, da mi šivilje ne bodo preveč zamerile;) Ideje sem vzela iz interneta, in sicer sem izbrala res tiste motive, za katere menim, da bodo Patrika najbolj pritegnile. V hlevu so se tako znašle različne prstne lutke, ki jih bova lahko uporabila tudi pri domačem gledališču. Ob tem gre tudi za učenje barv (razvrščanje ptičkov v različne barve kletk na drevesu), igro vlog (npr. kmet pobere jesenske pridelke), spodbujanje  domišljijske igre in fino motoriko.

DSCN0955 - Malo drugačen ustvarjalni projekt

DSCN0948 - Malo drugačen ustvarjalni projekt

DSCN0963 - Malo drugačen ustvarjalni projekt

Upam, da se še katera mamica opogumi, in svojemu otroku ustvari kaj podobnega. Sama sem namreč ugotovila, da so Patriku bolj kot kupljene igrače zanimivi »domači« DIY projekti, pa naj bo to garažna hiša iz rolic toaletnega papirja, sestavljanka iz palčk od sladolednih lučk, doma zašite ročne lutke, obrazne maske iz kartona itd. Tokrat žal ni mogel kaj dosti pomagati, je pa igralne podloge izredno vesel in upam, da bova ob njej preživela veliko srečnih igralnih uric.

Kaj pa vi? Ustvarjate kaj s svojimi otroki?

Wordpress Social Share Plugin powered by Ultimatelysocial