Zakaj ne objavljam fotografij svojega otroka?

Zakaj ne objavljam fotografij svojega otroka?

Upam, da vas tale zapis ne bo preveč prizadel v smislu, zakaj tako kompliciram okrog te teme, ko pa vendarle pišem blog, ki je namenjen vam bralcem. In kaj vas najbolj pritegne? Seveda fotografije ljudi, obrazov! Danes želim odkrito spregovoriti o tem, zakaj ne objavljam fotografij svojega otroka?

Številne nevarnosti, ki jih objava fotografij naših otrok na spletu lahko prinese, najbrž poznate, saj nas pred njimi svarijo praktično na vsakem koraku. Morda za to, da bi kdo izkoristil naše obraze in podatke, objavljene na spletu, res ni veliko možnosti, ampak z vsako objavo družinskih izletov in drugih zanimivih dogodkov, ožimo meje naše zasebnosti. Poleg tega torej, da želim svojega otroka kar najbolj zaščiti, imam še en tehtni razlog. In sicer je to spoštovanje do mojega otroka. Spoštovanje njegove zasebnosti. In ker o deljenju svojih fotografij na spletu zaenkrat še ne zmore sam odločati, niti ni odločitev življenjskega pomena, tudi jaz ne bom ugibala, kaj si trenutno želi oz. ali bo čez dobrih deset let želel fotografijo, kjer sedi prvič na kahlici, deliti s širnim svetom. Morda bi ga prav taka fotografija spravila v zadrego, kljub temu, da se nam naš malček na fotografiji zdi resnično prisrčen.

Prepričana sem, da bodo naši otroci še prehitro odrasli in glede na informacijsko dobo, v kateri odraščamo, ter izrazito hitro rast takšnih in drugačnih družbenih omrežij, se lahko v bližnji prihodnosti zgodi tale scenarij. Nekega dne nam bodo sodelavci v službi pokazali profile naših otrok z bolj ali manj okusnimi fotografijami in nespodobnimi selfiji, in takrat – verjamem – ne bomo več tako navdušeni nad tem, kar vidimo. Pa tako smo jih svarili pred online drhaljo in vsemi zlorabami, ki pri tem prežijo nanje!

Zavedam se, da bodo zaradi teh mojih načel moje objave (najbrž) v veliko manjši meri opažene in berljive, manjkrat všečkane in komentirane, ampak še vedno verjamem, da marsikdo razmišlja podobno kot jaz. Da se zaveda, da na spletu nismo nikoli popolnoma varni in je zato razmislek kaj in s kom delimo še kako na mestu.

Kakšno pa je vaše mnenje o tem?

Zimska pravljica

Zimska pravljica

Zimski letni čas je tak poseben: ga obožuješ ali sploh ne maraš. V otroštvu sem imela zimo zelo rada, sploh ker sem odraščala na hribu v majhni vasici, kjer petdeset metrov okoli naše ni bilo prav nobene hiške. Samo travniki, njive in gozd. Spomnim se nešteto dni, ki smo jih preživeli na snegu, delali snežaka, se kepali in spuščali po hribu z lesenimi sanmi.  Ja, takrat vseh teh plastičnih bobov, krožnikov in lopat še ni bilo;) In kljub temu, da smo morali skidati na tone snega, smo se neskončno zabavali.

Vmes sem na te prijetne občutke in otroško radoživost nekoliko pozabila. Ob selitvi v Ljubljano so me vedno bolj začeli motiti plundra na cesti, neskidani pločniki, in gneča  avtomobilov, ki je v tem letnem času še bolj izrazita. Kako drugačna je zima v Ljubljani!

V zadnjem času se ti občutki vračajo. Spet čutim tisto otroško veselje. Še posebej, ko opazujem sina, ki ga snegu res neizmerno uživa. Se kotali po hribu, se spušča po napluženem snegu kar po riti, zaradi česar je njegov kombinezon nenehno premočen, rokavice pa vseskozi na radiatorju.

Prav zaradi tega sem se fotografiranja v tej zimski idili, s katero nam je postregla zadnja pošiljka snega, res zelo razveselila. Pa naj tokrat namesto besed spregovorijo fotografije, za katere je tudi tokrat poskrbela Nives Brelih.

Kaj pa vi? Obožujete zimo ali ste ji nenaklonjeni? A še kdo zna podoživeti tiste pristne občutke radosti in veselja iz svojega otroštva?

Posebno tematsko fotografiranje ob valentinovem dnevu

Posebno tematsko fotografiranje ob valentinovem dnevu

Če povem iskreno, valentinovemu nikoli nisem posvečala preveč pozornosti. Predvsem zato, ker se mi je tale praznik zaljubljencev, ki je tako zelo priljubljen na zahodu, vedno zdel nekako vsiljen. Pa daleč od tega, da ne bi bila zaljubljena ali mi ne bi godila kakšna majhna pozornost. Bila sem namreč mnenja, da je treba partnerju vsak dan pokazati, koliko nam pomeni, pa naj bo to trenutek, ko skupaj spijeta kavo, se nasmejita šalam, gresta na sproščujoč sprehod ali se pocrkljata ob gledanju romantičnega filma.

Ampak tudi moje mnenje se počasi spreminja. V zadnjih dneh sem namreč veliko časa posvetila projektu, ki ga ob prazniku zaljubljencev pripravljava z Nives Brelih. Gre za posebno tematsko fotografiranje v duhu srčkov, poljubčkov, sladkih pogledov in nežnih objemov, ki je primerno tako za pare kot za otroke in družinice. Potekalo bo v čudoviti naravi ob Gradiškem jezeru. Več informacij o samem fotografiranju najdete tukaj. Zagotovo bo tole zabaven in sproščen dogodek, na katerem boste resnično uživali in nepozabna izkušnja za vse! Vzemite si dan zase, za razvajanje v dvoje, za družinsko avanturo;)

Nekaj foto utrinkov simpatične družinice lahko najdete v objavi Valentinovo fotografiranje.

Da boste na fotografijah še posebej »šik«, bodo na voljo modni dodatki in nakit Ne.Ja Art (ne bo manjkalo niti otroških metuljčkov in luštnih trakcev za lase).

Včeraj sva z Nives ustvarili nekaj izjemno simpatičnih motivov in moram priznati, da sem pri tem noro uživala.

Ker sem tudi sama ženska, vse ženske, udeleženke valentinovega fotografiranja čaka LUŠTNO DARILCEmini uhani srčki v vaši izbrani barvi (barve, ki so na izbiro: pastelna roza, fuksija in rdeča)!

Kdo stoji za fotografijami nakita Ne.Ja Art?

Kdo stoji za fotografijami nakita Ne.Ja Art?

Včasih se nam zdijo kakšne stvari tako nepomembne in kakšni dogodki tako nevredni omembe. Ampak temu večkrat ni tako. Če se zazremo globlje, vidimo, da so pravzaprav nekateri drobni trenutki tisti, ki definirajo naš obstoj.

Danes bom izpostavila osebo, ki skrbi za to, da je nakit blagovne znamke Ne.Ja Art kar najlepše predstavljen, da so vidni vsi detajli in barvne kombinacije, ki jih amaterski fotografi težko ujamemo v svoj objektiv. In to je fotografinja Nives Brelih.

In kdo je pravzaprav Nives? Je preprosto oseba, ki se dotakne tvojega srca, ne samo s fotografijo, ampak tudi z neizmerno energijo, s katero opravlja svoje delo. Je izjemno delovna, profesionalna, perfekcionistka, iskrena in ČLOVEK z veliko začetnico. Zdi se mi, da jo poznam že celo življenje ali vsaj večino svojega življenja, a sva se spoznali šele pred slabim letom dni, na Sturtup vikendu Ferfl, ki ga prireja Zavod Cene Štupar – Dplac. Srečali sva se zadnji dan ob prihodu. Glede na to, da je bilo – med vsaj 100 prijavljenimi in ob izredno natrpanem urniku – težko spregovoriti s kom več kot stavek ali dva, je bilo najino srečanje pravzaprav srečno naključje. Ker sem v zadnjih nekaj mesecih začela aktivno delati na promociji svoje blagovne znamke, se udeleževati različnih dogodkov (tudi dogodka 500 podjetnic 5. aprila 2017), spoznavati nove ljudi ter se povezovati za izvedbo skupnih projektov, sem potrebovala poslovno fotografijo. In Nives mi je takoj ponudila svoje storitve. Najino poslovno sodelovanje se je nadaljevalo v okviru predstavitve kolekcije Spring, ko je nakit fotografirala na različnih ženskah, zaradi česar je zažarel v vsej svoji luči. Tako si stranke lahko pač lažje predstavljajo dejansko velikost prstana ali uhanov, dolžino ogrlice, …

Za nama je kar nekaj skupnih projektov in upam, da bova tudi v prihodnje uspešno sodelovali.

Če potrebujete poslovno fotografijo, družinski portret, ujete poročne spomine, jo toplo priporočam. Več njenih fotografij si lahko ogledate na njeni spletni strani www.nivesbrelihphotography.si/.

Ob zaključku leta 2017 in skok v 2018!

Ob zaključku leta 2017 in skok v 2018!

V zadnjih dneh veliko razmišljam o tem, kakšno je bilo leto 2017. Ampak ISKRENO – ne želim delati zaključkov, saj verjamem, da imamo v vsakem letu tako lepe kot manj lepe trenutke. Na področju razvoja moje blagovne znamke Ne.Ja Art lahko s ponosom povem, da je bilo tole leto zelo plodno. Znamka počasi raste in je vedno bolj prepoznavna. Nastajajo novi izdelki, ki so še bolj kvalitetni in privlačni. Dobila sem ogromno novih sledilcev in občudovalcev. Spoznala sem veliko čudovitih oseb, soustvarjalcev in somišljenikov, ki se podajajo na svojo pot ali že stopajo po njej. Sklenila sem številna dobra sodelovanja, ki bodo – verjamem – tudi v prihodnje uspešna. In res sem iskreno hvaležna za vsa nova poznanstva in pristna prijateljstva, ki so se v zadnjih mesecih stkala med nami.

Na drugi strani pa je bilo v tem času ogromno neprespanih noči, odrekanja, dilem, slabe volje in tiste grozne slabe vesti, ko naj bi se igrala s svojim otrokom, pa sem morala vmes nujno urediti podrobnosti glede naročila, spisati račun, odgovoriti na sporočilo. Ampak… ustvarjanje je moja strast. Zaradi tega večkrat bedim pozno v noč in zjutraj vstanem vsa vzhičena zaradi novih idej, ki jih želim čim prej udejanjiti. Ustvarjam zase, ker me to neizmerno veseli. In ja, ustvarjam tudi za vas, za vaša občudovanja in nasmeške, ki vam jih moji izdelki privabijo na obraz. Zato gre na tem mestu zahvala tudi vam, drage moje stranke. Hvala vam, vsem in vsakemu posebej, za spodbudne besede, pohvalo, tudi kritiko. Na tem mestu pa sem hvaležna tudi za zdravje, prijatelje in mojo družino.

Ker smo že dobro zakorakali v leto 2018 in sama trenutno še kar uspešno krmarim na treh frontah, naj zaključim ta retrospektivni pogled. Obljubim, da se bom tudi v prihodnje trudila, da boste zadovoljni z mojimi izdelki. Vam, dragi moji, pa želim čim bolj poslovno uspešno, plodno, noro, igrivo, zabavno, z malo bridkosti in veliko sladkosti, polno smeha in ljubezni, magično v vseh pogledih, ter preprosto SREČNO leto 2018!

vaša Jerneja

(Mamin) dnevnik

(Mamin) dnevnik

Tale prostor bo namenjen meni in moji zgodbi, mislim, ki se vedno znova zaletavajo v stene moje lobanje, občutkom, razmišljanjem, spominom.

Zakaj (mamin) dnevnik? Ker sem na prvem mestu mama. In ker ob obilici vsakodnevnih opravil in obveznosti, poplavi dogodkov ter nevsakdanjih pripetljajev, velikokrat pozabim tiste drobne trenutke sreče, preživete v krogu mojih najdražjih. Ker se bojim, da bom pozabila občutke, ki so me privedli do pomembnih odločitev. Ker se želim spominjati. Besedni spomin je namreč trajnejši, medtem ko predstave hitro zbledijo.

Vseeno pa tole ne bo tipičen dnevnik, ki smo ga punce pisale v najstniških letih. Še vedno se namreč spomnim tistega roza blokca, v katerega sem na roke zapisovala svoje misli in občutenja. Tukaj ne boste našli dnevnih novic iz mojega (našega) življenja, ampak občasne iskrene zapise o vseh sladkostih in bremenih materinstva, ter o čisto vsakdanjih tegobah, ki mi kratijo spanec.

Wordpress Social Share Plugin powered by Ultimatelysocial